ČLANEK: POKLON ŽRTVAM LASTIN IN SUHADOLA 1945 V soboto 2.marca 2019 se je pri spomeniku žrtvam pokola na Lastinah pri Sromljah in v Suhadolu pri Pišecah odvijala komemoracija v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Brežice. Ob sodelovanju častne straže 15. polka vojaškega letalstva iz vojašnice Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki, ter učencev OŠ Artiče in Pišece in ob prisotnosti predstavnikov KS Pišece in Sromlje, so se ob spoštljivem kulturnem programu številni svojci in občani spomnili na tisti tragični večer iz 2. na 3. marec 1945, ko je močan in dobro oborožen oddelek Folkšturma iz Brežic opravil izvidniški vdor na območje Blatnega in Sromelj. Točneje v Suhadol in na območje Lastin. V Suhadolu so pri Sumrakovih iskali sina Jožeta, ujeli pa borca Kozjanskega odreda Franca Latina, ki je bil slučajno na dopustu iz enote. Od tam so nadaljevali k Zagmajstrovim, kjer so ujeli aktivistko Antonijo in borca Ivana Ogorevca. Očitno podprti z dobrimi podatki, so se z ujetniki odpravili proti Lastinam. Podatki so bili najverjetneje plod izdaje, podkrepljene s premajhno budnostjo ob bližajočem se koncu vojne, saj je do njih prišla skupina domobrancev, ki se je takrat nahajala na Bizeljskem in se kot raztrganci potikala po terenu, izdajala za partizane in iskala nezaščitene aktiviste i posamezne borce ter jih ali sama likvidirala ali pa izdajala Nemcem. Tako tudi v tem primeru. Na Lastinah so nacisti obkolili Zarnikovo hišo, v kateri so takrat stanovali Petanovi. Zaradi sodelovanja s partizani so iskali hčer Jožefo, poleg nje pa našli še enega borca Kozjanskega odreda Franca Ogorevca. Ta je ob poskusu prijetja nudil oborožen odpor, ubil enega in ranil 2 nacista ter pozval domače naj bežijo. Na žalost ga je poslušala le 12-letna Nežika in se rešila, vsi ostali so ostali v hiši, ki so jo nacisti zasuli z rafali in ročnimi granatami. V požaru, ki je takoj zajel hišo je našlo smrt 5 članov Petanove družine.. Pobesneli nacistični krvoloki so takoj postrelili tudi vse tri vojne ujetnike: torej borca Latina in Ogorevca ter aktivistko Antonijo Zagmajster ter se po zločinu odpravili nazaj v Suhadol. Tam so zverine nadaljevale svoj krvavi ples. Najprej so zažgali Zagmastrovo hišo in jo prerešetali od strehe do tal. Ko se je streha že rušila v ognju so pozvali Zagmajstrove, da hišo zapustijo. Zagmajstrova mati Antonija je odšla odpret vhodna vrata in tam jo je nacist prerešetal na pragu. Streli so hudo ranili tudi očeta Jožeta, nečakinjo Nado Grmovšek ter visoko nosečo Zagmajstrovo hči Nežo. Takrat še ne 17-letna Milka Zagmajster je iz hiše na rokah prinesla ranjeno nečakinjo Nadico, ki je umrla 2 meseca kasneje za posledicami strela čez noge. Divjaška golazen-drugega imena si ne zaslužijo- je nato v ogenj vrgla še živečo mater Antonijo ter ustreljeno hčerko Nežo z nerojenim otrokom vred. Vse ostale ranjene so nato zvlekli do Sumrakovih in jih tam pustili rekoč, naj jim pa zdaj pomagajo partizani, če morejo. Ko so se vračali proti centru vasi, so streljali tudi na bližnjega soseda – 11-letnega Ivana Liparja, ki je od domače hiše oz dvoletnim bratcem v naročju bežal v kritje sosednjega brega, vendar so ga zadeli in je umrl kasneje v bolnici v Brežicah. Za tisto noč je bilo morije konec. Pa so jo opisani raztrganci nadaljevali že čez dober dan, ko so izvidovali prizorišče zločina in v bližini ustrelili predsednika gospodarske komisije NOO Sromlje Jožeta Slopška. Kot je v svojem govoru omenil Brežiški predsednik Združenja borcev za vrednote NOB ” Tudi njega lahko posledično štejemo kot zadnjo žrtev poboja v Suhadolu in na Lastinah. Po tem zadnjem zločinu so se domobranski psi umaknili v Brežice pod zaščito svojih švabskih gospodarjev in za njimi se je izgubila vsaka sled. Samo upamo lahko, da so ob koncu vojne, skupaj s svojimi gospodarji prejeli zasluženo kazen.”. Avtor: Stane Preskar

20. oktobra 2018 ob 9. uri
Okrepčevalnica Kranjčič Sromlje
Prijazno vabljeni.